Antioksidanti pod drobnogledom

Antioksidanti pod drobnogledom

Antioksidanti, zlato za naše telo. O njih se veliko govori, pripisuje se jim ogromno pomena in nekateri celo trdijo, da antioksidanti rešijo vsako degerativno spremembno v telesu. Res je, da antioksidanti lovijo proste radikale in tako upočasnjujejo procese, povezane s staranjem in v splošnem ohranjajo naša telesa bolj vitalna. Kaj torej antioksidanti sploh so in kako se v našem telesu obnašajo?

 

Kaj so antioksidanti? 

»Antioksidanti so po definiciji snovi, ki nevtralizirajo za celice nevarne proste radikale. To so odpadne molekule kisika, ki se potikajo v našem telesu, napadajo celice, trgajo njihove membrane, kvarijo njihov genetski material, povzročijo oksidacijo maščob in propad celic. Nastanek prostih radikalov sprožijo cigaretni dim, alkohol, onesnaževalci zraka, različna sevanja, stres, konzervansi …«

Definicija povzeta po Reviji Naša lekarna, piše Tanja Zorin, mag.farm.

 

Stanju, ko se v telesu tvori veliko prostih radikalov, rečemo oksidativni stres, le tega pa se povezuje z razvojem blažjih in hujših bolezni, saj oksidativni stres poškoduje ali celo ubije zdrave celice. Antioksidanti so tako predmet mnogih študij in se vedno bolj rinejo v ospredje kot snovi, ki jih moramo ljudje (in živali) redno uživati, če naj bi ohranjali dobro počutje.

 

 

Najpomembnejši antioksidanti in kje jih najdemo

Najbolj poznan antioksidant je vitamin C, za katerega že vrabci na strehah čivkajo, da ga potrebujemo. Nekako se nam zdi samoumevno, da moramo v čaj dodati limono, če se želimo izogniti prehladu.

A med antioksidanti je kar nekaj pomembnih, ne le vitamin C. Naj povemo še, da je ravno vitamin C eden izmed najbolj občutljivih vitaminov, ki ga je najbolje uživati s hrano. V obliki prehranskih dopolnil se namreč v večini primerov absorbira zgolj do 20%, vsega ostalega pa kratko malo izločimo z uriniranjem.

Poleg vitamina C so najpomembnejši antioksidanti še: vitamin E, betakaroten, flavonoidi, likopen, lutein, koencim Q10, cink, železo, baker, magnezij, krom in selen.

 

Večino antioksidantov najdemo v hrani rastlinskega izvora, od tam pa jo tudi najbolje absorbiramo v telo. Če vas skrbi, da bi antioksidantov zaužili preveč, ni potrebe po bojazni. Višek se namreč, tako kot pri vitaminu C, izloči iz telesa z uriniranjem, brez da bi pri tem povzročal kakršnokoli škodo.

Od vseh zgoraj naštetih antioksidantov jih v plodovih aroninije najdemo kar nekaj. Med njimi so: vitamina C in E, flavonoidi (anticianini), železo in cink. Nič čudnega torej, da je aronija najmočnejši naravni antioksidacijski sadež.

 

Antioksidativni potencial aronije

Antioksidativni potencial je laično povedano potencial, ki ga ima posamezna snov za antioksidativno delovanje, oziroma delovanje proti radikalom. In aronija je sadež z zelo visokim antioksidativnim potencialom, velja celo za eno najmočnejših (če ne celo najmočnejše) poznano naravno antioksidacijsko rastlino.

Antioksidativni potencial se meri v »ORAC« (Oxygen Radical Absorption Capacity), kar pomeni največja zmožnost absorbcije prostih radikalov, ki jih določeno živilo premore. Priporočen dnevni vnos znaša 1670 enot, aronija pa jih premore kar 16062 µmol na 100g ploda.

Če naredimo hiter izračun ugotovimo sledeče: na polju, kjer se pridobiva aronija za Aa aronija matični sok, vsako leto oberejo približno 25 ton aronije. Iz nje iztisnejo približno 13.000 litrov matičnega soka. Za dnevni odmerek soka, ki znaša 0.3 dl torej potrebujemo 57.7 g plodov aronije. Z eno merico aronije pa dnevno zaužijemo 4818.6µmol, torej 288.54% priporočenega dnevnega vnosa antioksidantov.

Opomba: izračuni so narejeni na predvidevanju, da je 100g ploda enako bogatega z antioksidanti kot 100ml matičnega soka, kar ni povsem pravilen podatek. Odstopanja v izračunu so verjetna.

 

Če vse prebrano vzamete v razmislek, boste ugotovili, da z merico matičnega soka aronije, ki je pravzaprav zelo priporočjiv del vaše domače lekarne, poskrbite za dnevno »dozo« antioksidantov. Zadosti antioksidantov pa pomeni odlično zaščito celic pred degerativnimi spremembami, kar vodi v splošno boljše počutje.

 

O učinkovitosti aronije se prepričajte sami!

Vabimo vas, da naredite vsaj 3-mesečno kuro s 100% matičnim sokom Aa aronija. Opazujte svoje počutje, dnevno pa zaužijte 0.3 dl soka. Priporočene dnevne mere ne prekoračite.

 

 

Študija

Povezava do raziskave o antioksidativnem potencialu v aroniji:

https://onlinelibrary.wiley.com/doi/pdf/10.1111/j.1541-4337.2012.00198.x

 

  

Veseli bomo, če nam boste sporočili, kako se po treh mesecih uporabe Aa aronija matičnega soka počutite. Svoje mnenje in izkušnje nam lahko sporočite na hello@sophily.si

 

Če z Aa aronija matičnim sokom po treh mesecih redne uporabe ne boste zadovoljni, vam vrnemo denar!

 

 

 

 ***DISCLAIMER: Nasveti iz tega bloga in strani Sophily.si niso nadomestilo za posvet z zdravnikom. Vse raziskave, uporabljene kot vir članka so opravljene na različnih sadežih aronije, nobena pa na aroniji, ki se uporablja za pridobivanje Aa aronija izdelkov.